Trije testi za preverjanje pristnosti kristalov, ki ne delujejo (čeprav jih vsi priporočajo)

Trije testi za preverjanje pristnosti kristalov, ki ne delujejo (čeprav jih vsi priporočajo)

Tukaj so trije najbolj popularni testi za preverjanje pristnosti kristalov — in razlaga, zakaj prav noben ne deluje.

7 majhnih ritualov, ki so kot terapija (ampak brezplačna) Branje Trije testi za preverjanje pristnosti kristalov, ki ne delujejo (čeprav jih vsi priporočajo) Št. minut: 5 Naprej Tvoj komplet za energijski reset: Kaj imeti pri roki, ko življenje postane preveč

Če si že kdaj vpisal_a v Google »kako vem, ali je kristal pravi«, si verjetno naletel_a na enake nasvete na forumih, TikToku in v objavah na družbenih omrežjih. Nekateri nasveti zvenijo prepričljivo. Nekateri se zdijo super znanstveni. Spet drugi delujejo kot skrivnosti, ki jih poznajo le tisti “ta pravi strokovnjaki”.

Vendar -- večina je napačnih.

Spodaj so trije najbolj popularni testi za preverjanje pristnosti kristalov — in razlaga, zakaj prav noben ne deluje.

1. Test z ognjem

Ljudje pravijo, da lahko z vžigalnikom oziroma ognjem preveriš pristnost na enostaven način: »Če se stopi, dimi črno ali smrdi po plastiki, je ponaredek.«

Na prvi pogled zveni logično. Kristal pristaviš k ognju -- če se stopi ali kadi, je ponaredek. Če ne, je pristen. A ta logika ne deluje iz naslednjih razlogov.

Veliko ponaredkov kristalov je iz stekla ali drugih izjemno stabilnih materialov. Steklo se ob plamenu ne bo stopilo in tudi ne bo oddajalo vonja po plastiki, zato lahko hitro misliš, da je kristal pravi, čeprav ni.

Po drugi strani pa je veliko pravih kristalov prevlečenih z zaščitnim slojem iz smole. To predvsem velja za obeske iz surovih kristalov ali tiste iz občutljivejših mineralov. Smola jih varuje in jim daje trdnost. Če jo zažgeš, bo resda izginila — a kristal bo postal izpostavljen poškodbam.

To se je zgodilo eni naši stranki. Testirala je obesek, ki ga je pravkar kupila. Plamen je stopil zaščitno smolo, a spodaj je bil pravi kristal. Brez zaščite je postal občutljivejši in bolj izpostavljen zunanjim vplivom, zato se ji bo hitreje odkrušil ali spremenil konstitucijo.

Nekateri kristali, kot sta selenit in celestit, pa so občutljivi že sami po sebi. Tudi brez smole jih lahko plamen razbarva, napoka ali trajno poškoduje. Ob segrevanju pravih kristalov lahko pride tudi do nevarnosti manjše eksplozije, še posebej, če so v kristal ujeti mikroskopski mehurčki vode.

Ta test torej ne dokaže ničesar in pogosto uniči kristal, ki je bil pravi.

2. Test praskanja

Ljudje pravijo: »Če ne opraska stekla, je ponaredek.«

Ali pa: »Če ga steklo opraska, je ponaredek.«

Ta mit izhaja iz Mohsove lestvice trdote, ki mineralom dodeli oceno od 1 do 10. Kremen oziroma Quartz, zelo pogost kristal, ima trdoto 7. Navadno steklo ima oceno okoli 5,5. Kremen mora torej opraskati steklo, steklo pa ne sme opraskati kremena.

To resnično velja -- za kremen. A večina kristalov nima enake trdote kot kremen.

Fluorit ima trdoto 4. Kalcit in celestin imata trdoto 3. Selenit pa samo 2. Vsi našteti so naravni minerali, vsi so mehkejši od stekla. To pomeni, da stekla ne bodo opraskali in če s steklom podrgneš po teh mineralih, zagotovo poškoduješ površino kristala. Po tej logiki torej lahko po krivem kristal "obtožiš", da gre za ponaredek.

Nekateri ljudje za test uporabijo nož, kjer je škoda lahko še večja. Kristal lahko opraskaš, zlomiš ali narediš mikrorazpoke, ki se pokažejo šele pozneje. Tudi če kristal test “opravi”, ga pri tem velikokrat poškoduješ.

Vsak mineral ima svojo trdoto, zato je ta test daleč od zanesljivega.

3. Test s hladnim dotikom

Ljudje pravijo: »Če je hladen na otip, je pravi kristal. Če je topel, je ponaredek.«

Ta test je priljubljen, ker je enostaven in ne poškoduje kristala. Prav tako zveni dokaj logično. Kristali pogosto res delujejo hladneje kot plastika, ker toploto prevajajo drugače.

Ampak enako hladen občutek da tudi steklo. In veliko ponaredkov je izdelanih ravno iz stekla.

Temperatura lahko tudi hitro zavede. Če kristal leži na soncu, v topli sobi ali ga nosiš v žepu, bo topel. Če ga postaviš ob okno, kjer je prepih, pod klimo ali v hladno sobo, bo hladen. Temperatura torej nima nič opraviti s pristnostjo.

Kristali so si med sabo izjemno različni -- nekateri kristali imajo gladko površino, drugi so surovi, tretji so stabilizirani ali zaščiteni s premazi. Vsi ti dejavniki vplivajo na temperaturo, ki se odraža ob dotiku. 

Če se zanašaš na temperaturo, ugibaš. Ne preverjaš.

Kako se dejansko izogniti ponaredkom? 

Ti trije testi ne delujejo, ker vsak poskuša uporabiti eno pravilo na več različnih vrst kristalov. Takšne teorije predpostavljajo, da so vsi ponaredki mehka plastika in vsi pravi kristali trdi, hladni in neobdelani.

Ampak kristali niso vsi enaki.

Če se želiš izogniti ponaredkom, raje pred nakupom razišči vsak mineral, ki te zanima. Prodajalca povprašaj po izvoru. Poglej, ali ima kristal nepravilnosti, naravno barvno raznolikost ali teksturo. In kupuj pri ljudeh, ki znajo na ta vprašanja odgovoriti.

Ne uničuj kristala, da bi dokazal, da je pravi. Obstajajo boljši načini. In boljši prodajalci.

Pusti komentar

Vsi komentarji so pred objavo moderirani.

To spletno mesto ščiti hCaptcha, pri čemer veljajo hCaptcha pravilnik o zasebnosti in pogoji uporabe.