Vsak mesec nekje med mlajem in polno luno pride večer, ko začutim, da je čas. Pride nek tih občutek v telesu, da bi si vzela pol ure zase, prižgala Palo Santo in na list papirja zapisala en sam namen za prihajajoče tedne.
Letos sem ta ritual začela jemati bolj resno, in opažam, da se mi vedno znova vrača v obdobju rastočega srpa, tistih prvih nekaj dni po mlaju, ko je luna komaj vidna, energija pa me vleče naprej.
Kaj energijsko pomeni rastoči srp
Rastoči srp je prva faza po mlaju, ko se na nebu pojavi tanka rezina svetlobe. V mnogih tradicijah ta čas velja za obdobje sajenja, začenjanja in postavljanja temeljev. Energija se počasi dviguje, kot bi zemlja po zimi začela spuščati prve poganjke navzgor skozi plast listja.
Zame je rastoči srp luna, ki šepeta: začni. Začni majhno, začni tiho, ampak začni. Ker ko čakaš polno luno, da bi naredila prvi korak, si že zamudila tedne naraščajoče energije, ki ti je na voljo prav zdaj. Sajenje ob rastočem srpu pomeni, da svoj namen položiš v čas, ko ima prostor, da raste skupaj z luno.
Kako izbrati en sam namen za ta lunin cikel
To je del rituala, ki mi je bil dolgo najtežji. Imela sem navado, da sem na papir zapisala pet, šest, včasih deset stvari, ki bi si jih želela, in potem nisem čutila nobene od njih zares globoko. Zdaj delam drugače. Sedem, zaprem oči za tri minute in se vprašam samo eno stvar: kaj v mojem življenju zdaj najbolj potrebuje pozornost?
Včasih je odgovor zelo konkreten, recimo "potrebujem tri mirne večere na teden brez telefona". Včasih je bolj notranji, kot "želim si, da bi zaupala procesu, tudi ko ne vidim rezultatov". Ključno je, da izbereš en namen, ki ga čutiš v telesu, ko ga izgovoriš na glas. Če ti ob njem postane toplo v prsih ali ti rahlo zaigra nasmešek, je pravi.
Zapiši ga v sedanjiku, kot da se že dogaja. Recimo: "Vsak večer si vzamem čas, da se umirim in povežem s sabo." Ta oblika možganom in telesu sporoča, da je namen že v gibanju, da ga samo spremljaš na poti.
Večerni ritual korak za korakom
Rada imam, da je ritual preprost, ker če zahteva preveč priprave, ga preprosto ne naredim. Tukaj je moj potek za večer rastočega srpa, ki mi služi že mesece.
Prostor in tišina
Ugasnem vse zaslone, vso tehnologijo vsaj deset minut pred začetkom. Sedem v svoj najljubši kotiček, ponavadi na blazino ob oknu, od koder vidim nebo. Če imam svečo, jo prižgem, ampak tudi brez nje gre. Pomembno je, da sem tiho vsaj tri minute, da pustim dnevu, da se posede. Telo potrebuje ta prehod iz hitrega v počasno.
Prekajanje
Prižgem Palo Santo in pustim, da dim rahlo zaokroži prostor. Ta topel, rahlo sladek vonj mi pomaga umiriti misli in ustvariti občutek svetega prostora, preden karkoli zapišem. Počasi premikam palčko okoli sebe, nad blazino, ob oknu, kot da bi risala mehak krog varnosti in miru.
Prekajanje pred ritualom ni le prijetna dišava. Dim fizično prezrači prostor, aromatično ga preobrazi, energijsko pa deluje kot nekakšno brisanje table. Ko vdihnem ta vonj, se mi v telesu nekaj sprosti, kot da možgani dobijo signal, da je zdaj čas za nekaj drugačnega od vsakdana.
Zapis namena
Vzamem list papirja ali zvezek, ki ga uporabljam samo za lunine rituale, in zapišem svoj namen. Pod njim včasih dodam še eno vprašanje: kaj lahko jutri naredim kot prvi korak v smeri tega namena? Ta prvi korak je zelo pomemben, ker namen brez dejanja ostane samo lepa misel na papirju.
Zaključek
List položim na mesto, kjer ga bom videla vsak dan, ponavadi pod svečnik ali ob ogledalo. Zaprem oči, trikrat globoko vdihnem in izgovorim namen na glas. Potem pustim, da večer teče naprej po svoje. Včasih berem, včasih rišem, včasih grem takoj spat. Ritual traja petnajst do dvajset minut in to je dovolj.
Zakaj prekajanje pomaga pri osredotočenju
Dolgo sem mislila, da prekajanje uporabljam samo zato, ker lepo diši, ampak ko sem ga enkrat izpustila iz rituala, sem opazila razliko. Brez njega sem bila bolj razpršena, misli so tekle od nakupovalnega seznama do jutranjih obveznosti, in namen, ki sem ga zapisala, je bil bolj površinski.
Palo Santo ima to lastnost, da te zelo nežno, a odločno prizemlji. Vonj je dovolj poseben, da ga telo prepozna kot signal za upočasnitev. Sčasoma se tvoj živčni sistem nauči, da ta dišava pomeni: zdaj smo tukaj, zdaj smo prisotni.
Če ti je vonj Palo Santa preintenziven ali če imaš rajši bolj zemeljski, lesni vonj, poskusi s cedro. Cedra prinaša globok občutek zaščite in ukoreninjenja, kot da bi se zavila v topel plašč sredi gozdne jase. Oba sta čudovita za ritualno prekajanje, izberi tistega, ob katerem se tvoje telo bolj sprosti.
Kako spremljati svoj namen do polne lune
Rastoči srp je začetek, polna luna pa je čas, ko pogledaš, kaj se je od takrat premaknilo. Letos bo polna luna 3. aprila in do takrat imaš več kot teden dni rastoče energije, ki podpira tvoj namen.
Priporočam, da si vsake tri ali štiri dni vzameš pet minut in na kratko zapišeš, kaj opaziš. Kaj se je spremenilo? Kje čutiš odpor? Kje se je odprlo nekaj nepričakovanega? Ti kratki zapiski ti ob polni luni pokažejo pot, ki si jo prehodila, tudi če se ti sproti zdi, da se ni zgodilo nič velikega.
Lahko si ob vsakem preverjanju znova prižgeš Palo Santo ali cedro, da se za trenutek vrneš v tisti prostor tišine, ki si ga ustvarila ob rastočem srpu. Ta ponavljajoča se gesta krepi povezavo med teboj in tvojim namenom, kot bi vsakič zalila seme, ki si ga posadila.
Ob polni luni 3. aprila pa si vzemi večer, preberi svoje zapiske in se iskreno vprašaj, ali je namen še vedno tvoj. Včasih se v dveh tednih spremeni toliko, da namen dobi novo obliko, in to je povsem v redu. Luna nas uči, da je cikel vedno v gibanju.
Kakšen namen bi postavila za ta lunin cikel, če bi si vzela samo pet minut nocoj?
